UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje Špela ...

96 Pages·2015·3.29 MB·English

UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, Predmetno poučevanje

Špela Svetičič
PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V IZBRANIH
ODLOMKIH SLAVE VOJVODINE KRANJSKE PRI
DEVETOŠOLCIH
Magistrsko delo

Ljubljana, 2015
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, Predmetno poučevanje

Špela Svetičič
PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V IZBRANIH
ODLOMKIH SLAVE VOJVODINE KRANJSKE PRI
DEVETOŠOLCIH
Magistrsko delo

Mentor: doc. dr. Gregor Torkar

Ljubljana, 2015
Ali na kratko povedano, v gozdovih ne stoji toliko dreves, kot človek Najvišjemu za
gozdove dolguje hvaležnosti (Valvasor, 2009, str. 207).
ZAHVALA

Mentorju doc. dr. Gregorju Torkarju se iskreno zahvaljujem za približanje Slave vojvodine
Kranjske in vse nadaljnje napotke.
Zahvala gre tudi šoli, učiteljici biologije in vsem devetošolcem za pripravljenost za sodelovanje
pri raziskavi.
Hvala vsem sošolkam in sošolcu, ki so s svojo iskrenostjo in preprostostjo še bolj prijetno
obarvali moje študijske dni. Še posebej hvala Alenki, ki na vsa moja malenkostna vprašanja
vedno odgovori skrbno in preudarno.
Posebna zahvala gre tudi moji družini in Mateju, ki vedno trdno verjamejo vame in mi
omogočajo uresničevati zastavljene cilje.
POVZETEK
V Sloveniji gozd prekriva več kot polovico ozemlja in zato lahko rečemo, da je naš
najpomembnejši ekosistem. Z njim povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki pa se med
seboj lahko tudi omejujejo in izključujejo. Zato je znanje o tem ekosistemu, predvsem pa
prepoznavanje in poznavanje vlog in funkcij gozda, pomemben element, ki omogoča trajnostno
gospodarjenje.
V prvem delu magistrskega dela smo analizirali Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij
gozda preko vsebinske analize II., III. in IV. knjige Slave vojvodine Kranjske. Pri tem smo
ugotovili, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, ki jih
določa Zakon o gozdovih (1993). Te prepoznane funkcije lahko uvrstimo tako med proizvodne,
ekološke kot socialne funkcije gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov, ki pa
ga zaradi intelektualnega izstopanja Valvasorja iz takratnega okolja, ne moremo izenačiti z
dojemanjem gozda takratne družbe v drugi polovici 17. stoletja. Valvasorju lahko pripišemo
tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. V analiziranih knjigah lahko
prepoznamo 25 različnih vrst lesnatih rastlin, ki jih avtor omenja v različnih kontekstih. Pri tem
so najpogosteje omenjene lesnate rastline bukev, smreka, hrast, kostanj in jelka. Valvasor
omenja v povezavi z gozdom tudi 78 različnih vrst ali skupin živali, ki jih lahko razdelimo v
razrede pajkovcev, žuželk, polžev, sesalcev, ptičev, plazilcev in dvoživk. Zaradi
Valvasorjevega omenjanja črvov smo oblikovali tudi skupino črvov, ki sicer ni taksonomska
kategorija. Pri tem smo glede na pogostost omemb posameznih vrst ali skupin živali sklepali,
da Valvasor nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Prav tako smo
zaključili, da Valvasorju niso enako pomembni vsi vretenčarji, vendar predvsem ptice in
sesalci, ki jih lahko povezujemo z lovom ali lepim petjem.
V drugem delu magistrskega dela smo na podlagi izbranih odlomkov iz II., III. in IV. knjige
Slave vojvodine Kranjske oblikovali učno uro, ki temelji na sodelovalnem učenju in lahko
preko nje ugotovimo poimenovanje, prepoznavanje in pomembnost posameznih vlog in funkcij
gozda za učence. To učno uro smo izvedli v dveh razredih devetošolcev iz severozahodnega
dela Slovenije in preko vsebinske analize izdelkov učencev in skupinskih intervjujev ugotovili,
da učenci iz izbranih odlomkov prepoznajo funkcije gozdov, ki v njih prevladujejo. Večina
skupin je prepoznane funkcije nato razdelila v dve širši kategoriji. Pri tem je ena kategorija
najpogosteje predstavlja funkcije gozda v povezavi s človekom, druga kategorija pa je
vsebovala funkcije, ki niso odvisne od človeka. Učenci so kot najpomembnejši prepoznani
funkciji gozda opredelili tvorbo kisika in funkcijo življenjskega prostora živali, najmanj
pomembne pa se jim zdijo rekreacijska funkcija, turistična funkcija, estetska funkcija in
funkcijo tvorbe sence.
Kljub temu da so učenci prepoznavali prevladujoče funkcije gozdov iz izbranih odlomkov Slave
vojvodine Kranjske, lahko rečemo, da slabo poznajo vloge in funkcije gozdov, saj je posamezna
skupina učencev pri učni uri prepoznala samo eno, dve ali tri dodatne funkcije gozda. Prav tako
je na koncu ure več kot polovica učencev zapisala, da so pred tem mislili, da gozd ni tako
pomemben in/ali nima toliko različnih vlog in funkcij. Zato predlagamo, da vloge in funkcije
gozda predstavljajo učno vsebino v vseh slovenskih osnovnih šolah. Glede na to, da so gozdni
ekosistemi najpogostejši ekosistemi v naši okolici, slovenski učenci še posebej potrebujejo
poglobljeno znanje o gozdnih ekosistemih in povezavi med njimi in njihovim življenjem.
Omejeno prepoznavanje funkcij in vlog gozda državljanov lahko vodi k netrajnostnemu
odločanju na področju upravljanja z gozdovi. Tukaj ima šola z možnostjo vpliva na oblikovanje
ekološko pismenih državljanov pomemben mehanizem, da to prepreči.
KLJUČNE BESEDE: ekološka pismenost, funkcije gozda, vloge gozda, ekosistemske
storitve, Slava vojvodine Kranjske
ABSTRACT
More than half of Slovenian territory is covered by forests, and we can therefore say that the
forest is our most important ecosystem. It is connected with numerous roles and functions, that
can, however, limit and exclude one another. That is why knowledge about this ecosystem, and
especially the identification and understanding of the roles and functions of the forest, is an
important element that enables sustainable management.
In the first part of the master thesis we have analyzed Valvasor’s identification of roles and
functions of the forest through content analysis of the second, third and fourth book of Slava
Vojvodine Kranjske. In doing so, we have discovered that we can recognize eleven of the
seventeen different functions of the forest that the Law on Forests (1993) defines. These
identified functions can be classified among production, ecological, as well as social functions
of the forest, which shows the author’s broader perception of the forest. However, because of
Valvasor’s exceptional intellect for that time, we cannot equate his perception to the perception
of the rest of the population in the second half of the 17th century. Valvasor can also be praised
for his exceptional identification of the diversity of Carniola forests. In the analyzed books we
can identify 25 different species of woody plants, which the author mentions in various
contexts. The most frequently mentioned woody plants are beech, pine, oak, chestnut and fir.
In connection to the forest Valvasor also mentions 78 different species or groups of animals,
that can be sorted into classes of arachnids, insects, snails, mammals, birds, reptiles, and
amphibians. Because of Valvasor’s mention of worms, we also formed a group of worms, that
otherwise isn’t a taxonomic category. Based on the frequency of the different animal classes
being mentioned we gathered, that Valvasor gives less importance to invertebrates than
vertebrates. We have also concluded, that Valvasor does not think all vertebrates are important,
assigning more importance to birds and animals, who we can connect with hunting or beautiful
singing.
In the second part of the master thesis we have formed a lesson with the help of selected excerpts
from the second, third and fourth book of Slava vojvodine Kranjske. The lesson is based on
collaborative learning and through it, we can indentify the description, identification and
importance of individual roles and functions of the forest for the students. This lesson was
conducted in two classes of ninth grade students from the northwestern region of Slovenia.
Through the content analysis of the student’s projects and group interviews we have discovered
that students identify the dominantly present functions of forest appearing in the selected
excerpts. The majority of the groups divided the identified functions into two broader
categories. One of the categories usually presented the functions of the forest in connection to
humans, while the other category included functions that were not human dependent. The
groups of students identified the forming of oxygen and the provision of a habitat for animals
as the two most important functions of the forest. They identified the recreational function, the
touristic function, the aesthetic function, and the function of shadow forming as the least
important functions.
Despite the fact that the students recognized the dominant functions of the forests from the
selected excerpts, we can say that their knowledge of the functions and roles of the forest is
poor. Each individual group only identified one, two or three additional functions of the forest.
At the end of the lesson more than half of the students wrote down, that they have previously
thought little of the importance of the forest and/or were not aware of so much of its functions
and roles. That is why we suggest that the roles and functions of the forest are included into the
teaching content of all Slovenian primary schools. Given the fact that forest ecosystems are the
most frequent ecosystem in our surroundings, the Slovenian students especially need an in-
depth knowledge of the forest ecosystems and connection between them and their life. The
limited recognition of the functions and roles of the forest in the eyes of the population could
lead to unsustainable decisions regarding forest management. In this case, the school has an
opportunity to influence and form ecologically literate citizens and prevent this threat.
KEYWORDS: ecological literacy, forest functions, forest roles, ecosystem services, Slava
vojvodine Kranjske
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ..................................................................................................................................... 1
1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA .................................................. 1
1.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ........................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................................. 3
2.1 GOZD ............................................................................................................................... 3
2.1.1 VLOGE IN FUNKCIJE GOZDA ............................................................................. 3
2.1.1.1 Delitev in poimenovanja vlog in funkcij gozda ................................................. 3
2.1.1.2 Vloge in funkcije gozda v slovenskih predpisih ................................................ 4
2.1.1.2.1 Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (varovalna funkcija) ...... 5
2.1.1.2.2 Hidrološka funkcija ..................................................................................... 5
2.1.1.2.3 Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ................................................. 6
2.1.1.2.4 Klimatska funkcija ...................................................................................... 8
2.1.1.2.5 Zaščitna funkcija ......................................................................................... 9
2.1.1.2.6 Higiensko-zdravstvena funkcija ................................................................ 10
2.1.1.2.7 Obrambna funkcija .................................................................................... 10
2.1.1.2.8 Rekreacijska funkcija: ............................................................................... 10
2.1.1.2.9 Turistična funkcija ..................................................................................... 11
2.1.1.2.10 Poučna funkcija ....................................................................................... 11
2.1.1.2.11 Raziskovalna funkcija ............................................................................. 12
2.1.1.2.12 Funkcija varovanja naravnih vrednot ...................................................... 12
2.1.1.2.13 Funkcija varovanja kulturne dediščine .................................................... 12
2.1.1.2.14 Estetska funkcija ..................................................................................... 12
2.1.1.2.15 Lesnoproizvodna funkcija ....................................................................... 13
2.1.1.2.16 Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin ......................................... 13
2.1.1.2.17 Lovnogospodarska funkcija .................................................................... 14
2.1.2 EKOSISTEMSKE STORITVE ............................................................................... 15
2.1.2.1 Ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev .............................................. 15
2.1.2.2 Klasifikacija ekosistemskih storitev ................................................................. 16
2.1.3 POMEMBNOST VLOG, FUNKCIJ IN EKOSISTEMSKIH STORITEV GOZDA
ZA POSAMEZNIKA ....................................................................................................... 18
2.1.4 UMESTITEV VSEBINE VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V UČNI NAČRT ......... 20
2.2 EKOLOŠKA PISMENOST ........................................................................................... 23
2.2.1 KOMPETENCE EKOLOŠKE PISMENOSTI ....................................................... 24
2.3 VALVASOR IN NJEGOVO DELO SLAVA VOJVODINE KRANJSKE .................. 25
2.3.1 ORIS RAZMER V DRUGI POLOVICI 16. STOLETJA IN V 17. STOLETJU NA
OBMOČJU KRANJSKE ................................................................................................. 25
2.3.2 RODBINA IN ŽIVLJENJE JANEZA VAJKARDA VALVASORJA ................... 26
2.3.3 VALVASORJEVA SLAVA VOJVODINE KRANJSKE ...................................... 28
2.3.3.1 Struktura in vsebina Slave vojvodine Kranjske ............................................... 29
1.3.3.1.1 Prvi del Slave vojvodine Kranjske ............................................................ 29
2.3.3.1.2 Drugi del Slave vojvodine Kranjske ......................................................... 31
2.3.3.1.3 Tretji del Slave vojvodine Kranjske .......................................................... 31
2.3.3.1.4 Četrti del Slave vojvodine Kranjske .......................................................... 32
2.3.3.2 Tematika gozda v Slavi vojvodini Kranjski ..................................................... 32
3. METODOLOGIJA ............................................................................................................... 34
3.1 Prvi del raziskave ........................................................................................................... 34
3.2 DRUGI DEL RAZISKAVE ........................................................................................... 34
3.2.1 VZOREC ................................................................................................................. 34
3.2.2 UČNA URA ............................................................................................................ 34
4 REZULTATI ......................................................................................................................... 38
4.1 ANALIZA II., III. IN IV. KNJIGE SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ..................... 38
4.1.1 VLOGE IN FUNKCIJE GOZDA V II., III. IN IV. KNJIGI SLAVE VOJVODINE
KRANJSKE ..................................................................................................................... 38
4.1.1.1 Prepoznane vloge in funkcije gozda ................................................................. 38
4.1.1.2 Pogostost prepoznanih vlog in funkcij gozda................................................... 39
4.1.1.3 Podrobnejši pregled posameznih prepoznanih vlog in funkcij gozda .............. 40
4.1.1.3.1 Analiza lesnoproizvodne funkcije ............................................................. 40
4.1.1.3.2 Analiza funkcije pridobivanja drugih gozdnih dobrin .............................. 41
4.1.1.3.3 Analiza lovnogospodarske funkcije .......................................................... 42
4.1.1.3.4 Analiza funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti .................................. 42
4.1.1.3.5 Analiza klimatske in hidrološke funkcije .................................................. 42
4.1.1.3.6 Analiza estetske funkcije ........................................................................... 43
4.1.1.3.7 Analiza turistične, rekreacijske, zaščitne funkcije in funkcije varovanja
naravnih vrednot ....................................................................................................... 43
4.1.2 ORGANIZMI V II., III. IN IV. KNJIGI SLAVE VOJVODINE KRANJSKE ...... 43
4.1.2.1 Lesnate rastline ................................................................................................. 44
4.1.2.1.1 Prepoznane lesnate rastline in vzrok njihove omembe ............................. 44
4.1.2.1.2 Pogostost prepoznanih lesnatih rastlin in podrobnejši pregled najpogostejših
.................................................................................................................................. 46
4.1.2.2 Živali v povezavi z gozdom ............................................................................. 48
4.1.2.2.1 Prepoznane živali v povezavi z gozdom in vzrok njihove omembe ......... 48
4.1.2.2.2 Pogostost prepoznanih živali v povezavi z gozdom in podrobnejši pregled
najpogostejših ........................................................................................................... 51
4.3 ANALIZA UČNE URE ................................................................................................. 55
4.3.1 PREPOZNAVANJE VLOG IN FUNKCIJ GOZDOV IZ IZBRANIH ODLOMKOV
TER NJIHOVO POIMENOVANJE ................................................................................ 55
4.3.2 PREPOZNAVANJE DRUGIH VLOG IN FUNKCIJ GOZDA ............................. 56
4.3.3 ZDRUŽEVANJE PREPOZNANIH VLOG IN FUNKCIJ GOZDA V ŠIRŠE
KATEGORIJE ................................................................................................................. 58
4.3.4 POMEMBNOST POSAMEZNIH PREPOZNANIH VLOG IN FUNKCIJ GOZDA
ZA UČENCE .................................................................................................................... 60
4.3.5 REZULTATI TABELE PREJ SEM MISLIL, ZDAJ PA VEM ............................. 60
5 RAZPRAVA IN SKLEPI ...................................................................................................... 61
5.1 RAZPRAVA .................................................................................................................. 61
5.2 SKLEPI .......................................................................................................................... 66
6 LITERATURA ...................................................................................................................... 69
PRILOGE ................................................................................................................................. 75
PRILOGA 1: PRIPRAVA NA UČNO URO ....................................................................... 75
PRILOGA 2: POWERPOINT PREZENTACIJA ZA UČNO URO .................................... 79
PRILOGA 3: IZPOLNITVE TABELE PREJ SEM MISLIL, ZDAJ PA VEM ................... 83

KAZALO GRAFOV
Graf 1: Stopnja pomembnosti posameznih skupin gozdnih storitev v odvisnosti od regije
Evropske unije (Mavsar idr., 2008) .......................................................................................... 19
Graf 2: Stopnja pomembnosti posameznih gozdnih storitev pri prebivalcih Evropske unije
(Mavsar idr., 2008) ................................................................................................................... 20
Graf 3: Delež posameznih prepoznanih skupin funkcij gozda ................................................. 39
Graf 4: Delež posameznih prepoznanih funkcij gozda ............................................................ 39
Graf 5: Delež posameznih prepoznanih načinov uporabe lesa ................................................ 40
Graf 6: Delež posameznih prepoznanih načinov uporabe drugih gozdnih dobrin ................... 41
Graf 7: Delež posameznega prepoznanega vzroka omembe lesnate rastline ........................... 44
Graf 8: Delež posamezne prepoznane vrste lesnate rastline .................................................... 46
Graf 9: Delež vzroka omembe bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke ................................. 46
Graf 10: Delež posameznega vzroka omembe prepoznanih živali .......................................... 49
Graf 11: Delež posameznih prepoznanih skupin živali ............................................................ 51
Graf 12: Delež posameznih prepoznanih redov vretenčarjev .................................................. 52
Graf 13: Delež posameznih prepoznanih redov vretenčarjev .................................................. 52
Graf 14: Delež vzroka omembe divje svinje, jelena, lisice, zajca, medveda in gozdnega jereba
.................................................................................................................................................. 55
Graf 15: Delež skupin učencev, ki so prepoznali posamezno funkcijo gozda ......................... 58
Graf 16: Povprečna ocena posamezne prepoznane funkcije gozda s strani skupin učencev ... 60

KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Funkcije gozda po Zakonu o gozdovih (1993) ................................................... 4
Preglednica 2: Odstrel divjadi v letu 2013 (Statistični urad RS, b.d.) ..................................... 14