novice Podblega{ke

16 Pages·2011·2.17 MB·Slovenian

PPooddbblleeggaa{{kkee letnik 15, številka 1
januar 2011
nnoovviiccee
GLASILO OBČINE
GORENJA VAS
- POLJANE
1
S 3. seje občinskega sveta
Iz županovega
Potrdili proračun in se
dnevnika
• 2. december: Ses- spraševali o inšpektorju
tanek na ministrstvu
za okolje in prostor
za radi umeščanja 4.
Zadnja seja minulega leta je potekala v gostilni Lipan na Hotavljah, svetniki pa
razvojne osi v dolino
Ko pačnice. Poseg in so imeli na dnevnem redu enajst točk. Seja se je končala z županovo napovedjo,
iz gradnja tunela pod da bo za podžupana imenoval Tomaža Pintarja.
Makovcem bi bila ne-
varna, saj so vodonosni skladi za vrtino Pri točki pobude, predlogi in vprašanja nekakovostno gradnjo nove mrliške vežice v
usmerjeni prav s severne strani. V pripravi svetnikov je Janeza Hrovata zanimalo, ali je Stari Oselici že uveljavili garancijo. Kristina
je strokovno geološko poročilo o tem. kupoprodajna pogodba za nakup zemljišča v Knific z občine je pojasnila, da so izvajalca del
• 8. december: Sprejem državnih prvakov Dobju s podjetjem Polycom že podpisana in že pred letom dni pozvali, naj napako popravi,
v gasilskem kvizu. Ekipo so sestavljali: Tine kdaj bo plačana kupnina. Župan je odgovoril, a se do zdaj še ni odzval. Žuna je zanimalo
Šubic, Grega Krek in Mitja Dolenc ter nji- da je občina z lastnikom Polycoma v inten- tudi, kdaj bo možen priklop na širokopasovno
hova mentorja Borut Pintar in Franci Podob- zivnih pogajanjih, da pa ne more zagotoviti, da omrežje in ali je že znan kateri od operaterjev.
nik iz PGD Poljane. Prejeli so praktična bo pogodba podpisana in kupnina plačana do Župan je pojasnil, da še niso znani niti operaterji
darila. Pohvala PGD Poljane za dobro delo konca leta. Hrovat je predlagal, da bi v sklopu niti datum, kdaj bodo možni prvi priklopi. Jože
z mladimi in na operativnem področju. ureditve javne razsvetljave v Srednji vasi to ure- Čadež je opozoril, da voda v Srednji vasi trga
• 8. december: Sestanek s Pavletom Loga- dili do uvoza za Žabjo vas, predlagal pa je tudi cesto in travnike, župan pa mu je odgovoril, da
rjem, direktorjem STC Stari vrh, o nadaljnjih ureditev prehoda za pešce. Kot je dejal župan, je za to odgovorna država in da je s tem v zvezi
skupnih korakih pri razširitvi ponudbe na država predvideva v letošnjem letu 300-metrsko že naslovil poslansko vprašanje na ministra za
smučišču. Občina mora zagotavljati ustrezno preplastitev ceste skozi Srednjo vas, v tem okolje in prostor, a na njegov odgovor še čaka.
infrastrukturo za smučišče, podjetje pa mora sklopu pa je narejena tudi idejna zasnova za Romana Demšarja je zanimalo, kaj se dogaja
voditi zasebni interes. javno razsvetljavo. Olga Fic je opozorila na z inšpektorjem in dobil odgovor, da je ta že od
• 10. december: Na prednovoletnem prodajo Doma pod Planino in predlagala, da se avgusta na bolniški in da bodo nastali položaj
srečanju s člani sveta KS Poljane. opravi cenitev objekta ter skliče zbor krajanov. reševali z župani sosednjih občin.
• 11. december: Odprtje skupnih pros- V domu bi bilo treba urediti nekaj, kar bi služilo
torov Radiokluba Marmor Hotavlje in krajanom. Župan je pojasnil, da sta lastnika Podražitve v skladu z inflacijo
Jamarskega društva Jazbec v Sestranski krajevna skupnost Trebija in Janez Bašelj, zato Svetniki so na seji sprejeli predlog proračuna
vasi. Obe društvi sta pomemben del sestava bo o usodi doma odločala KS Trebija, cenitev (o tem je objavljen poseben članek), predlagane
civilne zaščite. pa so že naročili. Marko Kržišnik je predlagal, spremembe odloka o podlagah za odmero ko-
• 19. december: Na odlično obiskani božični da bi v okviru civilne zaščite podpisali pogodbo munalnega prispevka za območje občine Gore-
prireditvi Jerbas domačih v Poljanah. z gasilskim društvom Dobračeva za reševanje nja vas - Poljane pa niso sprejeli, saj je proti
• 20. december: Redna skupščina Raz- na lokalnih cestah od Gorenje vasi proti Žirem glasovalo 5 svetnikov, 10 pa se jih je glasovanja
vojne agencije Sora. Prvič po volitvah in Sovodnju ter da bi gasilskemu društvu So- vzdržalo. Sprejeli so še spremembe odloka o
srečanje vseh štirih loških županov. vodenj zagotovili sredstva za nakup aparatov za ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega
• 22. december: Sprejem skavtov, ki so na oživljanje in omogočili usposabljanje oseb za zavoda OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, s čimer
občino prinesli luč miru iz Betlehema. uporabo teh aparatov. Bogo Žun je izpostavil je vrtec na Dobravi tudi formalno naveden kot
Izbor: M. B. potrebo po ureditvi prehodov za pešce od Fužin enota Vrtca Zala. Strinjali so se tudi s predla-
do Hotavelj, zanimalo pa ga je tudi, ali so za ganim popravkom odloka o razglasitvi cerkve
Sv. Valentina na Jarčjem Brdu za kulturni
Stik z županom spomenik lokalnega pomena.
Sprejeli so letni program športa za leto
Župan je dosegljiv za vaša vprašanja, pred- Milan Čadež ima tudi poslansko pisarno, kjer 2011 ter sklep o vrednosti točke za izračun
loge in mnenja vsak torek in sredo, kot je nave- je dosegljiv ob ponedeljkih ves dan po telefonu, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč
deno v tabeli. Če bi njim želeli govoriti na občini, od 13. do 15. ure pa tudi v pisarni. za leto 2011. Ta se je v primerjavi z lanskim
se prej najavite pri tajnici na telefonsko številko M. B. letom povečala za indeks rasti cen življenjskih
04/51-831-00 in povejte, potrebščin, torej za 2,1 odstotka na 0,0046732
približno koliko časa boste evra. Za prav toliko se povečuje cena za najem
potrebovali, da boste dobili poslovilnih prostorov in zakup grobnih polj.
termin in vam ne bo treba Najem otroškega, enojnega ali žarnega groba
čakati. Lahko se zgodi, da bo tako stal 10,18 evra, najem dvojnega groba
kdaj zaradi neodložljivih 20,36 evra in trojnega 30,56 evra. Za najem
obveznosti kljub napove- poslovilnega objekta bo treba plačati od 33 do
danim uradnim uram ne 52 evrov, odvisno od velikosti in kraja, kjer ta
bo dosegljiv, za kar se že stoji. Cena zakupa grobnega polja pa je 132
vnaprej opravičuje in prosi evrov za enojno in 265 za dvojno polje ter 82
za razumevanje. evrov za žarni grob.
Tina Dolenc
PODBLEGAŠKE NOVICE (ISSN 1408 - 3086) – Glasilo občine Gorenja vas - Poljane. Naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Elektronska
pošta: [email protected]. Odgovorna urednica: Milka Bizovičar. Pomočnica urednice: Tina Dolenc. Članice uredniškega odbora: Milka Burnik, Tadeja Šubic in Lidija
Razložnik. Oglasno trženje: Karla Kokelj ([email protected]). Lektorici: Ana Jurjevič in Polona Peternelj. Računalniški prelom in oblikovanje: 2Rdesign, Robert Resman s.p.,
Tisk: Tiskarna Artelj. Podblegaške novice so tiskane v 2250 izvodih in jih brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorenja vas - Poljane. Na voljo so tudi na spletnih straneh
občine www.obcina-gvp.si. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in preoblikovanja člankov. Izbrane poslane fotografije objavljamo tudi na spletnih straneh občine, razen če avtor
tega pri pošiljanju za objavo v časopisu ne bo izrecno prepovedal. Podblegaške novice so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, vpisane pod zaporedno številko 102.
Foto na naslovnici: Leon Kavčič.
2
Proračun občine GVP za leto 2011
Večji del evropskega denarja
namenjen vodooskrbi in kanalizaciji
Proračun za leto 2011 so občinski svetniki sprejeli na 3. redni seji. Občina želi
z njim doseči nemoteno financiranje na vseh področjih, prednostno financiranje
investicij, racionalno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi in skladen razvoj
občine na vseh področjih.
V letošnjem letu bo občina za investicije Večje investicije v letu 2011
iz sredstev EU pridobila 2.400.520 evrov, kar Porečje Sore
predstavlja 17 odstotkov vsega proračuna. Sredstva za projekt Odvajanje in čiščenje
Večina denarja bo namenjena za projekt s odpadne vode v porečju Sore so namenjena za
področja vodooskrbe in ureditve odvajanja in gradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih
čiščenja odpadnih voda. Trebija, Podgora in Hotavlje in posodobitev in
povečanje čistilne naprave Gorenja vas. Javorij, Murav in Četene Ravni. V letu 2011 se bo
Obstoječa čistilna naprava je velikosti gradila kanalizacija v Dolenčicah in ČN Dolenčice
1000 PE in ne ustreza več potrebam za 560 PE ter kanalizacija v Četeni Ravni in čistilna
nove priklope in zakonskim zahtevam. naprava Četena Ravan 95 PE. V letu 2012 pa se
Čistilno napravo je potrebno povečati bo gradila še kanalizacija v Javorjah in Muravah
na 3100 PE. V okviru čistilne naprave z navezavo na kanalizacijo Dolenčice. Skupna
je potrebno zagotoviti tudi prevzem in dolžina kanalizacije znaša 4,5 km. Za gradnjo
obdelavo vsebin iz greznic in drugih so pridobljena sredstva Evropskega sklada za
malih komunalnih čistilnih naprav ter razvoj regij v višini 1.102.411 evrov, razliko bo
dehidracijo blata. Ker je vodovod na zagotovila občina iz lastnih sredstev.
območju Trebije in Podgore dotrajan, Sredstva za Kanalizacijo Gorenja vas so
tlaki v omrežju nezadostni in trase v namenjena za gradnjo javne kanalizacije in
večjem delu potekajo vzporedno s kanal- hišnih priključkov v naseljih Gorenja vas,
izacijo, je gospodarno hkrati z izgradnjo Dobravšce, Dolenja in Gorenja Dobrava, sred-
kanalizacije graditi tudi vodovod Trebija- stva za Kanalizacijo Poljane pa za gradnjo v
Podgora, ter odcepe vodovoda Trebija- naseljih Hotovlja, Poljane in Prednost. Sredstva
Gorenja vas, ki so prav tako na skupnih za Kanalizacijo Predmost so namenjena za
trasah s kanalizacijo. Navedeno je ses- novogradnjo kanala B v Predmostu.
tavni del projekta Oskrba s pitno vodo v Vodovod Podvrh - Zapreval
porečju Sore, vendar evropska sredstva Investicija v izgradnjo vodovoda Podvrh-Zapre-
za gradnjo žal še niso pridobljena. val vključuje izgradnjo zajetja in črpališča Bohinčev
Kanalizacija Javorje, Gorenja mlin, vodohrana Podvrh in odsekov vodovodov do
vas, Poljane, Predmost naselij Četena Ravan, Podvrh in Zapreval.
Namen projekta kanalizacija Javorje Cestna infrastruktura
je ureditev odvajanja in čiščenja odpadne Na področju cestne infrastrukture so sred-
vode na poselitvenih območjih Dolenčic, stva namenjena za obnovo in razširitev mostu
na cesti Rajda–Bolka, ureditev dela ceste
Odzivi svetnikov in svetniških skupin
Zapotoški grič–Vrhovc in ureditev dela ceste
Hitri internet vsem? LC Trebija–Stara Oselica. V naslednjih letih bo
občina z obnavljanjem kritičnih odsekov cest
nadaljevala. Prav tako bodo sredstva namen-
Občinski svetniki NSi smo na zadnji seji občinskega sveta, na kateri smo obrav-
jena za obnovo enotno izdelanih panojev za
navali proračun za leto 2011, predlagali tudi amandma, s katerim smo želeli
zagotoviti sredstva za nadaljevanje izgradnje optičnega omrežja v občini.
i. belih lis, pa se zastavlja vprašanje, ali bo dostop do
optičnega omrežja občina omogočila tudi občanom
zunaj omenjenih območij. Naše mnenje je, da je to
nujno potrebno storiti. Ker večina teh območij ne
bo komercialno zanimivih za investitorja, bo tukaj
morala svoj delež prevzeti tudi občina.«
Izhodišče za naš predlog je bila želja po enak-
ovrednem obravnavanju vseh občanov na področju
zagotavljanja širokopasovnih storitev. S tem smo
želeli slediti našemu cilju, da se vsem občanom Naslednja številka Podblegaških novic bo izšla sredi
V obrazložitvi k amandmaju smo med drugim zagotovi možnost dostopa do optičnega omrežja, saj februarja. Vaše prispevke pričakujemo
zapisali: »Navedeni projekt še zdaleč ni zaključen, bomo le tako ostali razvojno naravnana občina. do 4. februarja po elektronski pošti:
[email protected] ali na naslov:
za nadaljevanje izgradnje omrežja pa bodo potrebna Kljub pozitivnemu pogledu župana na naš
Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87,
tudi sredstva iz občinskega proračuna. Če pred- predlog je večina svetnikov SDS predlog zavrnila
4224 Gorenja vas. Na ista naslova lahko pošiljate tudi
postavljamo, da bo s prejetimi evropskimi sredstvi in tako ni bil sprejet. Zanj je glasovalo šest svet- sezname prireditev, ki jih organizirate. Prispevkov, ki jih
in zasebnimi sredstvi graditelja omrežja zagotovljen nikov in svetnic, proti jih je bilo devet, dva pa sta bomo prejeli po tem datumu, ne bo mogoče objaviti!
dostop do omrežja občanom, ki živijo na območjih t. se vzdržala. Janez Arnolj, NSi
3
Proračun občine GVP za leto 2011
zgraditi športno igrišče na Sovodnju.
oglaševanje in označevanje ter cestnih ogledal. V Sredstva so delno namenjena tudi za
občini se bodo obnavljala že obstoječa avtobusna vzdrževanje kulturnih objektov.
postajališča ob RC, s katerimi bo občina nadaljev- Raziskave vrelca Toplic in ob-
ala tudi v letu 2012. S tem želi izboljšati prometno nova Rupnikove linije
varnost udeležencev v primestnem prometu in Sredstva so načrtovana za nakup
osnovnošolskih prevozov ter spodbuditi ljudi k zemljišča in ureditev okolice, del pa
uporabi javnih prometnih sredstev. Del sredstev tudi za izdelavo 1. faze OPPN-ja in
je namenjen tudi za prometno ureditev Hotavelj, potrebne študije za razvoj toplic. Na
in sicer za izdelavo projektne dokumentacije Rupnikovi liniji se načrtujejo sredstva
pločnika – PZI, katerega pridobitev je predvidena za dokončanje izkopa ter zaprtje prvot-
v letošnjem letu, ter druge prometne ureditve skozi nega vhoda v utrdbo na Golem vrhu
Hotavlje in za odkup zemljišča za pločnik. in izdelavo projekta elektrifikacije in
Kulturni in športni objekti opreme muzeja Rupnikove linije.
Občina namerava v letošnjem letu izvesti Dom starejših občanov v Gorenji vasi (zamenjava dela strehe ter kotla za
restavratorska dela v Šubičevi hiši, odkupiti V letu 2011 je v proračunu namenjenih centralno ogrevanje). V letu 2011 bo izdelan občinski
umetniški material ter pripomočke, ki so 185.000 evrov za nakup zemljišča ter prip- podrobni prostorski načrt za območje Gorenje vasi,
jih uporabljali umetniki iz družine Šubic ter ravo projektne dokumentacije za dom starejših ki bo zajemal tudi telovadnico pri OŠ Ivana Tavčarja
občanov v Gorenji vasi. v Gorenji vasi. Za telovadnico so namenjena tudi
Višina proračuna občine, skupaj z režijskim obratom Novogradnje, obnove in nakup opreme sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za
in šestimi krajevnimi skupnostmi, znaša 13 milijonov
za šole in vrtce pridobitev gradbenega dovoljenja. V sklopu finan-
in 930.157 evrov, kar je za milijon in 790.522 evrov
Proračunska sredstva so namenjena nakupu nove ciranja iz švicarskega finančnega mehanizma bo v
več kot v lanskem letu. Več kot polovica sredstev (58
opreme četrte igralnice vrtca na Dobravi ter izgradnje OŠ Poljane zamenjan vir energije – lesna biomasa
odstotkov) je namenjenih investicijam in investicijskim
transferom, to je 8 milijonov in 79.491 evrov. nadstrešnice nad teraso, vzdrževanju in obnovam v – in delno obnovljena izolacija objekta.
PŠ Javorje (zamenjava oken) in OŠ Ivana Tavčarja Branka Srša, Kristina Knific
Odzivi svetnikov in svetniških skupin
Enakost otrok v predšolskem obdobju
Občinski svetniki NSi smo zaradi neupoštevanja pripombe na predlog proračuna mesta in novi oddelek) ob upoštevanju, da os-
za leto 2011 vložili amandma na proračun za odprtje nove proračunske postavke. tane 36 otrok v varstvu iz drugih občin.
Predlagali smo subvencioniranje varstva otrok, ki niso vključeni v organizirane
Predlagane subvencije
programe predšolske vzgoje.
Ker ne razpolagamo z natančnimi podatki o
V obrazložitvi k amandmaju smo povzeli Cena vrtčevskega programa
številu rojstev, ocenjujemo, da je v občini Gore-
podatke iz občinskega proračuna za leto 2011 in
Skupno število otrok v vrtcih v občini Gore- nja vas - Poljane 125 otrok, ki niso vključeni v
naš predlog za enakovredno obravnavo varstva
nja vas - Poljane je 340, od tega je 36 otrok vrtce. Ob predpostavki, da je od tega:
vseh predšolskih otrok v občini. Obrazložitev
iz drugih občin, 26 otrok iz občine GVP pa • 80 otrok I. starostnega obdobja, bi bil
podajamo v tem prispevku, ker želimo seznaniti
obiskuje vrtce v drugih občinah. V letu 2011 je mesečni strošek subvencije 80 x 106 evrov =
občane o organizaciji, načinu financiranja in
načrtovan še nov oddelek I. starostnega obdobja 8.480 evrov, in
stroških predšolske vzgoje.
na Dobravi, ki bo vključeval v skladu z normativi • 45 otrok II. starostnega obdobja, bi bil
Občina Gorenja vas - Poljane namenja v
največ 14 otrok. mesečni strošek subvencije 45 x 76 evrov =
proračunu za leto 2011 za organizirano varstvo
Iz proračuna je razvidno, da občina nameni 3.420 evrov.
predšolskih otrok finančna sredstva na post-
povprečno 73 odstotkov sredstev za pokrivanje V proračunu je načrtovano za predšolsko
avkah: a) 053 dnevno varstvo in vzgoja v občini
ekonomske cene vrtcev, povedano drugače: varstvo 350 otrok 1.372.180 evrov, kar pomeni
v višini 1.262.180 evrov in b) 054 varstvo in
mesečno prispeva povprečno za otroka I. sta- povprečno 326 evrov mesečno na otroka v vrtcu.
vzgoja zunaj občine v višini 110.000 evrov, kar
rostnega obdobja 310 evrov, v kombiniranem Za 125 otrok, katerih starši sami zagotavljajo
znaša skupaj milijon in 372.180 evrov.
oddelku 249 evrov in za otroka II. starostnega varstvo in vzgojo, pa bi bil povprečni strošek
Trenutno v občini Gorenja vas - Poljane
deluje 21 oddelkov predšolske vzgoje, in obdobja 222 evrov. občine 95 evrov, kar pomeni samo 29 odstotkov
sicer: osem oddelkov (95 otrok) I. starostnega Otroke, ki so v varstvu doma, oziroma sredstev, ki jih občina namenja za otroke, ki
obdobja, osem oddelkov (166 otrok) II. starost- morajo starši zaradi narave dela ali oddaljenosti obiskujejo vrtec – s tem da ne upoštevamo in-
nega obdobja in pet kombiniranih oddelkov (79 varstvo iskati drugje, se obravnava neenako- vesticij in investicijskega vzdrževanja prostorov.
otrok – tri in štiri leta stari otroci). pravno. Z našo pobudo želimo zagotoviti enak- Prav tako velja poudariti, da je ekonomska cena
ovredno obravnavo vseh otrok v občini programov predšolske vzgoje izračunana na polno
in predlagamo subvencijo v višini 25 število otrok v oddelku, kar pomeni, da so »prazna
odstotkov ekonomske cene I. oziroma mesta« v vrtcih 100-odstotni strošek občine.
II. starostnega obdobja za vse otroke, Trenutno občina res zagotavlja sprejem
ki ne obiskujejo programov vrtca, kar vseh otrok v vrtec, katerih starši so oddali
pomeni 106 evrov subvencije za otroke vlogo za organizirano vzgojo in varstvo, ali pa
I. starostnega obdobja (od 11 mesecev bo ob povečanem vpisu še lahko zagotavljala
do treh let) in 76 evrov za otroke II. prosta mesta in investirala v dodatne prostore,
starostnega obdobja (od dopolnjenega opremo in kadre ali bo upoštevala naš predlog,
3. leta starosti do vstopa v šolo). bo pokazal čas. Prav tako menimo, da otroci, ki
Trenutno torej obiskuje vrtce 330 so v varstvu doma, niso prikrajšani pri vzgoji in
otrok. Glede na razpoložljive kapac- socializaciji, kar je bil očitek večine svetnikov,
itete v vrtcih je za leto 2011 možno ki so zavrnili naš predlog.
napovedati 350 otrok (trenutno prosta Mirjana Možina, svetnica NSi
4
Promet
Veste, kako ravnati v krožnem križišču?
V Sloveniji se iz leta v leto bolj uveljavljajo krožna križišča, ki omogočajo večjo pretočnost
48. člen zakona o varnosti cestnega prometa
ter znižujejo hitrosti vozil v naseljih. A kljub temu marsikomu srečanje s krožnim križiščem
predpisuje globo v višini 80 evrov, in sicer:
še vedno povzroča težave. To je opaziti zlasti v krajih, kjer se prvič pojavi, tako kot denimo • za voznika, ki se na krožnem križišču, katerega vozišče
v Gorenji vasi, in tistim, ki so avtošolo zapustili pred mnogimi leti. ima dva ali več prometnih pasov, ne razvrsti na notranji
prometni pas in na ta način ne omogoči vključitve v promet
S tem člankom vas želimo seznaniti s pravilnim ravnanjem v krožnem prometu, sami
na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča
vključitvi vanj ter posledično odpraviti tudi strah pred krožnimi križišči, če ga imate. križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali
prometna situacija tega ne dovoljuje;
• pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču,
ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem
prometnem pasu ne razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo
na levem prometnem pasu pa ne na notranji prometni pas
vozišča krožnega križišča;
• pri zapuščanju križišča se voznik ne razvrsti na zunanji
prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano
prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z
notranjega prometnega pasu.
vozišče ima dva prometna pasova, se razvrstimo
na notranji prometni pas in tako omogočimo
vključitev v promet na križišču tudi voznikom na
naslednjih uvozih, razen če nameravamo zapustiti
križišče na prvem naslednjem izvozu. Tega nam
ni treba storiti tudi, če nam prometna ureditev ali
prometna situacija tega ne dovoljuje. S tem so,
razen prometa in njegovih značilnosti, mišljene
Zgodovina krožnih križišč ali kot večkrat lahko vožnjo naravnost in omejuje krožno križišče na
zlasti konstrukcijske značilnosti manjših krožnih
slišimo rondojev sega v leto 1903, ko je francoski notranji strani.
križišč, na katerih je mogoč promet le po enem
arhitekt Eugène Hénard predlagal »krožno potekanje Povozni del sredinskega otoka je tisti del
prometnem pasu, čeprav imajo dva, in pri katerih
prometa« kot rešitev problema prometnih zastojev sredinskega otoka, ki skupaj s krožnim voziščem
so uvozi in izvozi tako blizu drug drugemu, da je
v središčih tedanjih velikih mest. Prva praktična omogoča vožnjo skozi krožno križišče drugim
menjava prometnih pasov skoraj nemogoča. Poleg
uporaba »krožnega prometa« je bila v New Yorku. vozilom. Od krožnega vozišča se razlikuje po
tega je pomembno tudi, da če zapuščamo križišče
Štiri leta kasneje so v Franciji, natančneje v Parizu, uporabljenem materialu in barvi.
na prvem izvozu, to nakažemo s smernikom že pri
kjer se je stikalo dvanajst cest, slovesno odprli prvo Kraki krožnega križišča so dovozne (priključne)
vključitvi v krožno križišče.
križišče. V tem času je nastopila tudi prometna ceste ali prometni pasovi na obeh straneh dvign-
Ko se vključujemo na krožno križišče po
revolucija, ki je povzročila hitro naraščanje števila jenega ali samo s talno signalizacijo označenega
smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, in
cestnih motornih vozil. Tako je bilo tudi v Veliki Bri- ločilnega otoka – otoka za pešce, ki nasprotni ali
vozimo po desnem prometnem pasu, zapeljemo na
taniji leta 1909 zgrajeno krožno križišče. Zgodovina istosmerni promet (uvoz–izvoz) vodijo do ali iz
desni (zunanji) prometni pas krožnega križišča, če
krožnih križišč v Sloveniji pa sega skoraj na začetek krožnega križišča. Krak krožnega križišča sestavl-
pa vozimo po levem prometnem pasu, pa na levi
prejšnjega stoletja, v čas Kraljevine Jugoslavije. jata po en ali več uvozov in izvozov, v primeru enos-
(notranji) prometni pas krožnega križišča.
Takrat so krožno križišče imenovali »prometni mernih cest pa lahko tudi samo uvoz in izvoz.
Preden zapustimo krožno križišče, se razvrstimo
otok«, ki je sprva predstavljal mestni trg, okoli kat- Uvoz je območje krožnega križišča, kjer se
na zunanji prometni pas. Na velikih krožnih
erega in na katerem so se izvajale različne dejavnosti, dovozna cesta steka v krožno vozišče in je od
križiščih, kot je denimo tisto v Tomačevem v
kot so trgovina, sprehajališče in tudi promet. njega ločen z ločilno črto. Uvoz je lahko lijakasto
Ljubljani, smemo na izvozu, na katerem prometna
razširjen ali pa so njegovi robovi vzporedni – odvis-
ureditev to dovoljuje, zapustiti krožno križišče tudi z
Kaj je krožno križišče no od velikosti krožnega križišča. Izvoz je območje,
notranjega pasu. To je mogoče le, če je zunanji pro-
po katerem vozila zapuščajo krožno križišče.
in pripadajoči elementi metni pas namenjen izključno zavijanju v desno.
Niša za čakanje vozil na uvozu na krožno
Krožno križišče je kanalizirano križišče krožne
križišče je prostor med notranjim robom zazna-
oblike z nepovoznim, delno povoznim ali pov- Ne spreglejte
movanega prehoda za pešce ali kolesarske steze ter
oznim sredinskim otokom ter krožnim voziščem, robom krožnega vozišča, ki ga uporabljajo vozila Dovolj velika krožna križišča omogočajo zlasti
v katerega se steka več cest. Na krožno križišče se za čakanje na sprejemljivo časovno praznino med ob gostejšem prometu boljšo pretočnost kot klasična,
vstopa desno. Poznamo enopasovna in večpasovna vozili v krožnem toku. Niša za čakanje vozil na iz- vendar ne dovoljujejo vožnje z veliko hitrostjo.
krožna križišča. Enopasovno krožno križišče, kot vozu iz krožnega križišča je prostor med notranjim Upoštevati moramo, da je na krožnih križiščih pre-
ga imamo v Gorenji vasi, je krožno križišče s po robom zaznamovanega prehoda za pešce ali kole- povedano prehitevanje. Krožnih križišč je tudi pri nas
enim prometnim pasom na uvozih in izvozih, sarske steze in robom krožnega vozišča, ki ga upo- čedalje več, kajti njihove prednosti presegajo njihove
krožno vozišče pa je enopasovno. Večpasovno rabljajo vozila za čakanje pred prehodom za pešce. slabosti, ne le glede pretočnosti, ampak tudi glede
krožno križišče je krožno križišče z enim ali več Niša za čakanje je bistveni element za zagotavljanje varnosti. Vendar, če hočemo biti na krožnem križišču
prometnimi pasovi na uvozih in izvozih, del prometne varnosti nemotoriziranih udeležencev v zares varni, upoštevajmo njegove posebnosti. Ne pre-
krožnega vozišča ali celotno krožno vozišče pa je prometu, prispeva pa tudi k prepustnosti krožnih hitevajmo in se izogibajmo veliki hitrosti ter naglim
oblikovano kot večpasovno vozišče. križišč. Ločilni otok – otok za pešce je v celoti ali ali celo sunkovitim spremembam smeri. Če zgrešimo
Sredinski otok je dvignjena površina krožne delno dvignjen element krožnega križišča, ki ločuje želeni izvoz, nikar ne poskušajmo ustaviti ali celo
ali ovalne oblike v sredini križišča, ki preprečuje uvoz in izvoz iz krožnega križišča. voziti vzvratno, ampak zapeljimo še en krog. Tudi
če se nismo pravočasno pomaknili na prometni pas,
Če imate dodatna vprašanja o pravilni vožnji v Kako ravnamo na krožnem križišču?
s katerega lahko varno zapustimo krožno križišče,
krožnem križišču, nam jih pošljite na elektronski
Na krožnem križišču ima voznik, ki se že vozi zakrožimo še enkrat. In ne pozabimo, omogočimo
naslov [email protected],
mi pa bomo poiskali odgovor. po krožišču, prednost pred tistim, ki se vključuje tudi drugim varno zapustitev križišča.
nanj. Ko zapeljemo na krožno križišče, katerega Lidija Razložnik
5
Radioamaterji Črna pika
vabijo nove člane Na območju KS Javorje se je neznenec zne-
sel nad prometno signalizacijo in poškodoval
Radioamaterji, ki so se decembra skupaj z
več prometnih znakov. Škodo je opazila ko-
Jamarskim društvom Gorenja vas preselili v nove,
munalna služba občine pri pregledu cest 10.
skupne in večje prostore, vabijo vse, ki bi se želeli
decembra.
seznaniti z radioamaterstvom ter postati člani
Kdaj točno je bila škoda povzročena in kdo
kluba, da jih obiščete na Blatih.
je morebitni povzročitelj, še ni znano. Prav tako
Za včlanitev v klub ni nobenih pogojev, zanimati
še ugotavljamo, ali je bilo to dejanje storjeno
vas mora radiotehnika, vse drugo pa boste izve-
deli oziroma vas bodo naučili člani kluba. Če ste iz objestnosti ali gre za namerno uničevanje
zainteresirani, lahko radioamaterje obiščete v času tuje lastnine. Če se bo poškodovanje znakov
uradnih ur, in sicer vsak petek med 19. in 21. uro v ponovilo, bo škoda prijavljena policijski postaji
prostorih kluba, v Sestranski vasi 16. Kot je povedal Škofja Loka. Ocenjujemo, da so nastali stroški
predsednik kluba Dejan Novak, se marca pričnejo za odpravo škode v višini 750 eurov.
tekmovanja UKV, ki se jih bodo tudi udeležili. Poleg Boštjan Kočar, občina GVP
mesečnih tekmovanj pa imajo letos v načrtu tudi
ureditev delovno-bivalnega prostora na tekmovalni
lokaciji v Stari Oselici, pripraviti pa nameravajo še
kakšno predstavitev kluba in radioamaterstva.
»Dogajalo se bo, zato novi člani lepo vabljeni,« je
zaključil Novak. L. R.
Novi podžupan je
Tomaž Pintar
S 1. januarjem 2011 je funkcijo podžupana
pričel opravljati Tomaž Pintar iz Gorenjih Brd. Pintar
je dolgoletni član sveta KS Poljane, predsednik
KS Poljane v mandatu 2006–2010 ter v mandatu
2010–2014 izvoljeni občinski svetnik na listi SDS, KORK Gorenja vas
ki predseduje tudi občinskemu matičnemu odboru
Zaradi darežljivosti ljudi
za prostorsko planiranje in varstvo okolja.
Njegovo delovno področje bo zajemalo
področje urejanja prostora, varstva okolja s
pripadajočimi projekti ter ureditev središča Poljan. so lahko pomagale drugim
Pomagal bo županu ob njegovi odsotnosti in
izvajal ostale naloge skladno z zakonom o lokalni
samoupravi. L. R.
Preteklo leto je bilo za odbornice krajevnega odbora Rdečega križa Gorenja vas
Trček in Fortuna, pestro in delovno pa tudi izredno uspešno, saj so pripravile in organizirale kar
zaslužna vodnika PZS nekaj dogodkov: dve zbiralni akciji oblačil, krvodajalsko akcijo, predavanja, na
katerih so gostile odlične predavatelje, med drugimi tudi Sanjo Lončar, priznano
»To so tisti kleni možje, ki že več kot petindvaj-
set ali celo več kot trideset let s svojim neumornim strokovnakinjo za zdravje človeka in narave.
delom pomembno prispevajo k razvoju in ugledu Da bi se približali tudi bolj oddaljenim, so leto ter so izredno požrtvovalne. »Zahvala tudi
prostovoljnega vodništva v okviru Planinske zveze v Lučinah prvikrat organizirale kosilo za vse županu Milanu Čadežu za finančno podporo in
Sloven ije. Priznanje so prejeli za zelo velik ali pa za starejše. Sklenile so, da bo to srečanje zaradi do- obiskovanje 90-letnikov in 100-letnice Agate
izjemen prispevek prostovoljnemu vodništvu,« so na brega vzdušja in številčne udeležbe postalo tradi- Jelovčan ter vsem, ki so kakor koli pomagali,
PZS zapisali ob podelitvi priznanj zaslužnim in častnim
cionalno. Prav tako so organizirale tradicionalno da je bilo naše delo opravljeno v zadovoljstvo
vodnikom zveze.
kosilo za vse strarejše nad 70 let. Obiskovale in starejših in vseh pomoči potrebnih. Rada bi se
Priznanja je podelil predsednik PZS Bojan Rotovnik,
obdarile so občane, ki jesen življenja preživljajo od srca zahvalila vsem, ki prispevate po svojih
ki je tudi sam vodnik in inštruktor. Med prejemniki priznanj
po domovih za starejše, ter 90-letnike in zaenkrat zmožnostih v dobrodelne namene. Vaša drobna
sta bila tudi člana PD Gorenja vas, predsednik Drago
še 100-letnico (februarja bo dopolnila 101 leto) dejanja pomoči imajo velik odmev. Marsika-
Trček in Franci Fortuna. Priznanje zaslužnega vodnika
Agato Jelovčan iz Kopačnice, ki vsi še prebivajo teri nasmešek na obrazu ljudi na robu obupa
PZS sta prejela, saj že več kot 25 let vodita planince po
v domači občini. ali drugih stisk smo lahko vzbudile le z vašo
domačem in tudi tujem hribovju. »Za nama s Francijem
KORK Gorenja vas je poravnal več položnic darežljivostjo. Ker pa se leto obrne kakor spret-
Fortuno je dolga, a lepo prehojena pot vodnika. Priznanje
za elektriko in stanarino tistim, ki so bili v taki na plesalka, smo spet pred novimi izzivi, pred
pa je vsekakor spodbuda za nadaljnje vodniške pod-
vige,« je povedal Trček. ali drugačni stiski, dal je humanitarni prispe- novimi dejanji sočutja in občutja stiske tistih, ki
Na februarskem občnem zboru (več v koledarju pri- vek invalidu, dojenčku, ljudem, ki so utrpeli jih je življenje postavilo pred težke preizkušnje
reditev) bodo podeljena še tri priznanja za prostovoljno škodo zaradi poplav. Zelo velik del denarja je in velike stiske. Prosim vas, pomagajte nam
vodništvo. Priznanje za petletno delovanje vodnika bosta bil namenjen za letovanje 40 učencev in dveh tudi to leto – s plačilom članarine, z vašim
prejela Alenka Pivk in Matjaž Mrak, Mihael Debeljak pa starejših občank v Savudriji in na Debelem prostovoljnim prispevkom. Prepričana sem v
bo prejel priznanje za osemnajst let delovanja. Rtiču. Razdeljevali so tudi pakete hrane. vašo dobrotljivost tudi to leto. Vsi bomo srečni
L. R. Posebne pozornosti je bil deležen Pavel Mlakar, in zadovoljni, če nam boste namenili svoj dar,«
saj so zanj uspele pridobiti bivalni kontejner, ki je povedala Knafljeva.
PD Gorenja vas obvešča, da je do 1. maja so ga tik pred prvim snegom tudi postavili. Odbornice tudi letos ne bodo počivale, saj
med vikendi in prazniki odprto zavetišče
Odbornice so pred novim letom obdarile tudi je načrtov veliko. Vse dogodke, ki jih bodo
gorske straže na Jelencih. Razpored
287 starejših nad 75 let. pripravljale, pa bomo objavljali tudi v našem
dežurstev je objavljen na spletni strani
www.pdgorenjavas.com. Predsednica Marija Knafelj ne pozabi poh- koledarju prireditev.
valiti članic – prostovoljk, ki so aktivne vse Lidija Razložnik
6
Prometna varnost
Starejšim bodo razdelili 200 odsevnih trakov
Od 10. do 31. januarja poteka vsedržavna akcija bodi preVIDEN. Akcija temelji
na osveščanju voznikov in pešcev, da morajo biti v jesenskih in zimskih mesecih
na cesti še posebej previdni in vidni. Statistični podatki namreč kažejo, da je
ogroženost pešcev v teh mesecih še vedno relativno velika.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem je pojasnila Barbara Radič, predsednica Sveta
prometu (SPV) je zato namenil 20.000 odsevnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki
trakov, ki jih bodo lokalni sveti razdelili med deluje v občini Gorenja vas - Poljane.
uporabnike. V občini Gorenja vas - Poljane so SPV v občini deluje od leta 2005, njegove naloge
tako naročili 200 takih trakov, ki jih bodo konec pa so predvsem, da ocenjuje stanje varnosti v cest-
januarja in v začetku februarja v večernem času nem prometu v občini, občinskemu svetu predlaga
delili pešcem na bolj izpostavljenih mestih, v sprejem programe za varnost cestnega prometa in Svet sestavljajo predstavnik občinskega
starejšim pa bodo trakove razdelili tudi ob ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje ter koordinira sveta občine Gorenja vas - Poljane, pred-
pomoči društev upokojencev. »Pešci so v naši izvajanje nalog na podlagi programov za varnost stavnik društev upokojencev, predstavnik zveze
občini še toliko bolj ogroženi, ker ni urejenih cestnega prometa. Skrbi tudi za izvajanje prometne šoferjev in avtomehanikov, po en predstavnik
pločnikov in javne razsvetljave. Otroci odsevna vzgoje v občini in za dodatno izobraževanje ter OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas in OŠ Poljane,
telesa dobijo v šoli ali pa jih imajo na svojih obveščanje udeležencev cestnega prometa, za izda- predstavnik avtošole in predstavnik policijske
oblačilih in torbah, medtem ko so starejši občani janje in razširjanje prometnovzgojnih publikacij in postaje Škofja Loka. Dosedanjim članom je
ponavadi oblečeni v temna oblačila in so zato drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo mandat potekel, zato so že imenovali nove,
v prometu slabše vidni. Odsevne trakove bomo v cestnem prometu v občini, sodeluje pa tudi pri predsednika pa bodo izbrali na seji konec
zato v sodelovanju z Združenjem šoferjev in akcijah varnih poti v šolo ter določanju prometno januarja.
avtomehanikov Žiri namenili predvsem njim,« nevarne poti v šolo. T. D.
Zimska služba Najprej za zemljišče
Plužijo 380 kilometrov cest Občina Gorenja vas - Poljane je v letošnjem
letu za projekt doma starejših občanov v
proračunu namenila 185.000 evrov finančnih
Hribovito območje naše občine s številnimi pisali, ko bo program sprejet. sredstev. Z njimi namerava pokriti stroške
cestami in razpršeno poselitvijo ter naselja Zimska služba v naši občini združuje 29 nakupa zemljišča ter pripravo projektne do-
z večinoma ozkimi ulicami, načrtovanimi v izvajalcev, ki plužijo in posipajo omrežje 380 kumantacije. Trenutno potekajo postopki za
prejšnjem stoletju, so ob močnem sneženju km občinskih cest. V zadnjih letih se je kakovost pridobitev zemljišča, prav tako pa je v teku
kar velik zalogaj za zimsko službo. Tako glede zimske službe povečala, posledica tega pa so občinski podrobni prostorski načrt. Več o tem,
hitrosti pluženja kot tudi finančno. Večina ljudi večji stroški. V sezoni 2008/2009 so stroški tako kaj se bo dogajalo na projektu, pa v kateri od
se vozi na delo v dolino, zato pričakujejo, da so znašali nekaj več kot 351.000 evrov, v lanski naslednjih številk Podblegaških novic.
ceste splužene že zelo zgodaj zjutraj. sezoni 2009/2010, ki je bila s snegom izjemno L. R.
Neprestano se pojavljajo želje po dodat- bogata, so stroški dosegli skoraj 521.000 ev-
nem pluženju in pritožbe glede tega. Občani rov, letos pa so izvajalci poslali novembrske Dežurni zobozdravnik v Kranju
se najbolj jezijo, ker jim vozila zimske službe račune v skupni vrednosti 64.500 evrov. Mesec
namečejo sneg pred hišne uvoze in morajo december je bil precej izdatnejši s snežnimi pa- Gorenjska je bila do letos edina regija v Sloveni-
sneg nato odmetati. Zahtevajo tudi dodatno davinami. Prav lahko pa se tudi zgodi, da sneg ji, ki ob nedeljah in praznikih ni imela zobozdravst-
posipanje, kar pa je velik strošek za zimsko v Poljanski dolini zapade tudi aprila. vene dežurne službe. Z Osnovnega zdravstva
službo, predvsem v gričevnatih delih. Vedno natančnejše meteorološke napovedi in Gorenjske (OZG) so sporočili, da so se ob podpori
Kot je povedal Boštjan Kočar, na občini njihovo spremljanje nas opozarjajo na bližajoče ministrstva za zdravstvo in županov iz celotne
zadolžen za urejanje zadev z zimsko službo, je se sneženje, zato se kljub zanašanju na zimsko regije na zavodu za zdravstveno zavarovanje
v pripravi izvedbeni program zimske službe, ki službo lahko na to tudi sami dobro pripravimo. uspeli dogovoriti, da bo dežurna ambulanta po
bo natančneje opredelil delo. Več o tem bomo Tadeja Šubic novem delala. Paciente bo dežurni zobozdravnik
prvič sprejemal 6. februarja, uradne ure pa bodo
Občinski odbor SDS med 8. in 13. uro vsako nedeljo in praznik, in to
v posebni ambulanti za nujno zobozdravstveno
Na silvestrovo zbrali 442 podpisov
pomoč zobne poliklinike v Kranju. Dežurali bodo
vsi zobozdravniki iz regije, ki so zaposleni v OZG
proti ukinitvi kranjske porodnišnice
in so vključeni v javno zobozdravstveno mrežo,
in tudi koncesionarji s svojimi asistenti, in sicer po
Letošnje silvestrske stojnice, ki smo jih po naših Tomažem Pintarjem sva obiskala vse lokacije abecednem vrstnem redu.
krajevnih skupnostih organizirali v občinskem stojnic: v Lučinah, Gorenji vasi, na Sovodnju, M. B.
odboru SDS Gorenja vas – Poljane, so bile spet Hotavljah, v Poljanah in Javorjah. Povsod je bilo
odlično obiskane. Srečanja ob prigrizkih postajajo dobro vzdušje, kar nekaj kritičnih pa je padlo tudi
kar tradicionalna. Pred- čez vladajoče.
vsem smo se želeli zahval- Letos smo še razširili
iti našim volivcem za zelo našo aktivnost in v koordi-
veliko podporo na minulih naciji gorenjske regije SDS
lokalnih volitvah, saj nam zbrali kar 442 podpisov
je uspelo krepko izboljšati proti ukinitvi porodnišnice
rezultat in povečati število v Kranju, za kar se pod-
občinskih svetnikov s šest pisnikom še posebej zah-
na osem. S podžupanom valjujemo. OO SDS
7
Domača lekarna
Zeliščni nasveti iz babičine skrinje
Na predavanju Jožeta Majesa sem izvedela mnogo zanimivih stvari, za katere
bi mi bilo žal, če jih ne bi posredovala še komu. Njegova predavanja so vedno
zanimiva in dobro obiskana. Predavalnica škofjeloške gimnazije je bila nabito
polna in verjetno ni bilo nikomur žal časa, ki ga je presedel v dvorani, le zadnji
del se je po nepotrebnem nekoliko zategnil.
vonja. Rastlino namočimo v vodo, pustimo
Če koga zanima več o skrbi za zdravje na naraven čez noč in zjutraj nakapljamo v nos. Tekočino
način, naj poskrbi, da bo dobival na dom brezplačno pijemo, pa tudi grgramo.
revijo Skupaj za zdravje človeka in narave. Prvi izvod Med zelo zdravilne rastline štejemo koprivo,
lahko dobi v trgovinah z zdravo prehrano.
brez katere naj ne bi bilo nobeno gospodinjstvo,
saj čisti kri, vsebuje železo, je na splošno zelo rani in se bo hitro zacelila, lahko tudi po šenu
Rastline nabiramo tik pred cvetenjem zdravilna in namočena v vinu služi kot viagra. in pri zdravljenju pasavca.
oziroma v času cvetenja. Največ učinkovin Namočene encijanove korenike v žganju Na šen lahko dajemo obkladke s tinkturo
imajo v sebi na nadmorski višini 800 metrov. preženejo spahovanje, zdravijo vsakršne težave gabeza, a ne več kot deset dni. Trn v peti
Vedno nabiramo daleč stran od avtocest in stran v želodcu. Toda encijan je zaščitena rastlina in zdravimo s smolo, namazano na večplastno
od cest. Lubje nabiramo v času muževnosti, pri nabiranju pazimo na take rože. gazo. Prah divjega kostanja zdravi glasilke in
brezovo listje takrat, ko je mlado. Orehovo listje Poparki so čaji, pripravljeni tako, da rastlino želodčne katarje.
naberemo, ko oreh cveti. prelijemo z vročo vodo in pustimo le nekaj Kostanj sušimo pri šestdesetih stopinjah,
Tinkturo pripravimo tako, da namočimo zel v trenutkov ter precedimo. Pri prevretku pa vodo medtem ko liste zdravilnih zelišč sušimo pri
žganje. Kostanjevo tinkturo rabimo za lajšanje krčev in rastlino vremo nekaj minut, precedimo in temperaturi do štirideset stopinj. Dvokom-
v nogah, prav tako za krče in stiskanje okrog srca. uporabimo za obkladke ali pitje. Bakterijsko ponentni čaj pripravimo iz hladnega namoka
Korenine, korenike, gomolje nabiramo jeseni; vnetje sečil zdravimo s pitjem prevretka žajblja, lučnika, ajbiša, islandskega lišaja, korenike
takrat so najmočnejši za zdravljenje. Korenika pomaga pa tudi pri vnetem grlu. trobentice in iz poparka timijana, melise in
srčne moči zelo uspešno ozdravi drisko, poleg tega Za čiščenje črevesja pijemo glino, saj z njo jetičnika ter vse skupaj precedimo. Tak čaj
lahko primešamo tudi borovnice in plahtico. odstranimo zastarano gnijočo hrano, zaceli pa pijemo za zdravljenje močnega kašlja.
Težave s kožo, ki jih imajo dojenčki, ranice tudi ranice na črevesju. V keramično posodico s Majes je svoje predavanje zaključil takole:
pri starostnikih in srbečo kožo zdravimo s pre- prekuhano hladno vodo namočimo čajno žličko skrbimo za svoje zdravje in pojdimo mimo lekarne,
vretkom hrastovega lubja. Umivamo se z vodo, gline. Premešamo, pustimo čez noč in zjutraj zmerno uživajmo pravo hrano, ne pijmo alkohola
v kateri je dve do tri minute vrelo hrastovo lubje, spijemo. To ponovimo tri- do štiri krat na leto in skrbimo za duševno higieno in »ne bit žleht«.
prav tako je to zdravilo za hemoroide. Slez ali po štirinajst dni in mnogo bolezni črevesja Narava je najbolj pravičen sodnik. Življenje, ki ga
ajbiš pomaga pri vsakovrstnih prehladnih obo- pozdravimo brez pomoči zdravil. imamo, imejmo radi in ga spoštujmo.
lenjih, za dihala, pri vnetih sinusih, pri izgubi Prah gline in islandskega lišaja natresemo po Jana Rojc
8
Naših devetdeset
Vse življenje krojač in vrtnar
Kot mnoge družine pred sto leti je bila velika tudi Kovačeva v Todražu. Frančišek Selak,
eden od šestnajstih otrok dveh mater, je rano mladost preživel na domačiji z mlinom,
kovačijo in žago. Že od otroštva ga kličejo Francelj ali pa Frenc, kakor nanese.
Starejši otroci so bili že od doma, zato ga je mama Jokal in prosil je, da bi se še učil in šival, pa ni nič
naučila, da je hodil z njo na njivo, nahranil pujse, pomagalo. Odšel je k sestri šivilji na Orehek in se pri
molzel krave. Ata je kupil ovce, da bi jih kdo pasel. To njej naučil še ženskega šivanja.
delo je dišalo le Franceljnu. Dobro se spomni koze, V službo je hodil v Kranj k Jazbecu, pozneje Frančišek Selak s pravnukom Vidom
ki je bila njegov pastirski pomočnik. Medtem ko je v Kroj v Ljubljano in na Trato. Tedaj se je s kole- rože, vzgajal potaknjence, obdeloval vrt, sadil in
na paši iz domače volne pletel nogavice ali jope, ga som odpeljal do železniške postaje v Škofji Loki, negoval jablane.
je kozica udarjala z glavo, če so ovce slučajno zašle pospravil kolo, naprej pa z vlakom. Med tednom je Zemlja ga je držala pokonci, saj je zadnjih trideset
na njivo. Pletenja ga je naučila učiteljica, tudi obliko- živel pri znancih v Ljubljani. let pogosto hodil na podedovano parcelo in tako za
vanja pete pri nogavici, ki mu je najdlje povzročala Domači so mu nasprotovali tudi izbrano nevesto, kakšno uro šivanje zamenjal z gradnjo vikenda in
težave. Francelj je pazil tudi na otroke. Šest jih je a je bil trdno odločen, da si z Albino ustvari družino tu vrtnarjenjem. Še zdaj se čudi, kako je s krampom
tekalo okrog njega in pogosto jih je podil s ceste, ker ali kje drugje. Poročila sta se februarja leta 1947. Sam prekopal pusto zemljo, jo obrnil, in kar je vanjo
se je bal, da bi jih povozila konjska vprega. Ko je bil je hodil v službo, žena je skrbela za otroke in počasi posadil, je dobro obrodilo.
še čisto majhen, je po očetovih navodilih že znal kaj sta gradila hišo. Stanovala sta še v sosednji hiši. Po materini strani ima gene za dolgo življenje,
postoriti v mlinu, pobrati moko, zdrob. Ko je najstarejši sin študiral v Ljubljani, mu je vendar že priznava, da občuti devet desetletij. Če ga
Frenc je osnovno šolo obiskoval na Trati v Gore- Frenc sešil hlače zvonarce. Drugim študentom so kaj zanima, mu bere žena. Gleda televizijo, posluša
nji vasi. Rad je šival, pa je oče zelo nasprotoval, da bile zelo všeč in so si jih tudi zaželeli. Ko je šival radio, ki mu je že od nekdaj zvest spremljevalec.
bi se izučil: »Žnidar, to pa ne!« Kar sam si je uredil doma, mu je žena veliko pomagala. Upokojil se je Zelo lepo mu je, ko ga obiščejo pravnuki, pravi. Za
triletno učenje za krojača pri mojstru na Godešiču, po tridesetih letih dela. Imel je tudi popoldansko obrt najmlajšega Vida se mu zdi, da prav čuti njegovo
kjer je tudi stanoval. Že po prvem letu je očetu izdelal in šival doma. ljubezen v naročju. Ponosen je na svoje tri otroke,
tako dobre hlače, da mu je ukazal: »Ti znaš narediti Še pred dvema letoma se je vozil s kolesom, šest vnukov in štiri pravnuke.
hlače, kar domov pridi! Tebe ne bodo izkoriščali!« nekoč z motorjem, imel pa je tudi avto. Rad je sadil Milka Burnik
Leguojma po polansk
Ot tazajdne objave sn duobu kar preci komentarju po e-puošt. Med drujgn se Slovaškn besieda glg – »požirek«, na Litvanskn
gûlgâtiês – »daviti se«, na Niemškn kolken –
j oglasu an zviest brauc oz Dobrava, ke me j teu spount, de sn pa marbet le
»daviti se« pa tok naprej.
pozabu kešna pristna domača besieda zakarpatskga izvora na f (fant, frača pa
faluot). Marbet b se ries najdla kejšna, vondar je gvišn tok, de ih nabe mougl gášarca
preštiet na parste ane rojke. Sl. »gaščerica«, stara besieda za sempatična
žvierca, ke i dargač prauma tut »martinčk«
Janez, lemuoj, »fant« blezde pride oz Aus- lučnske šprahe pa bližnih mikrodialektu. Grie (lacerta agilis). Očitn grie za besieda, ke sa
trisk (der Fant – »fant«), te sa pa besieda uziel za varnih kvalitetna kniga in čeprou je autor ja Slovani parnesl s sebuoj som pod Bliegaš.
na puosada od Lahu (infante – »otrok«). Marbet po fohu duohtar, be gledie na vesok znanstven Na Harvaškn pa na Slovaškn po skalah skače
sa se akademiki, ke sa tu razeskval, useglih nivo negouga pisajna lohk usazga nafarbu, de j jašterica, na Čieškn ještěrka, na Puolskn
zmotil. »Faluot« j pa čist zagvišn paršu som zgodovinar. Gork parporuočam u brajne! jaszczurka, u Rusi ящерица (jaščerica) pa tok
čez Lobel (der Falott). Edin tale »frača« sma Zdej pa jejnima flancat pa dejma kej naprej. Besieda izviera od starga slovanskga
pa Polanci gotou ries parnesl oz pradomovina, kujnštnga na G poviedat. koriena ješter, ke ga lohk vidma tut u sarpsk
mougu be pa še ankat pokukat u Bezlaju G se u polanšn dargač ket u knižn slovejnšn besied gušter, pa konc koncu u slovejnskmu
etimoluošk slovar, de b biu čist seguorn. zgovarja ket zvenieč pripornik, kar je značilnast kuščarju. Oblika gašar, ke bi teoretičn bla
Komentarju pa na dobivama sam od domačih večine dialektu zahuodn od Jeblane use do Fur- lohk arhaična besieda za use suorte kušarju,
ledi, naša rubrika j ratala strašn popularna tut lanije. Cel Gorejnci use kie do Tuhinske doline ni spričana.
u jeblanskih cajtngah. Delo (1. 12. 2010) se j maja tak g, blez de glih zarad upliva routarskih
na 12. stran marva satieričn obriegnu op tu, de šprah (F. Ramovš). gáutruoža
Polanci niemama besied na E, in de zatu marbet Sl. »vrtnica«, parhaja z austriske Garten-
na poznama enotnast ... Draga novinarka, »enot- gáuznt rose. Na Slovejnskn je več različnih oblik te
nost« je jeblanska besieda, vam pa lohk zagvišn Tisti, ke viema, kej pomien, se te besiede besiede (gártroža, gátrouža, gájtroža).
poviema, de useglih hod dobar ukop daržema, bojema ket hodobač križa. Grie za prostaška, pa
tut če sma ta besieda slišal sam u šuolah ... Če vondar autohtuona polanska (po Pleteršniku) gmàh
mate ta cifra Dela, ja j uriedn prebrat. oblika pomiena »umriet« in na Slovejnskn Lih dons sn nazajdne nucu ta besieda, ke
Novembar je biu zanemiu tut zarad dvieh pozna cieu kop sopomienk (škripniti, gagniti, sn u šuol otrojkam djau: »Dejte gmah!«. Učas
knižnih novitet, ke se dajeta s polanska špraha. guzniti, izdihniti, iztegniti pete pa tok naprej). druge besiede sploh niesa poznal, dons ja ta
Dušan Škrlep je dau na nou priešat suoj Slovar Parvotn je besieda pomenila »utaplat se«, »lovit mlad kuomi še kedi nucama. Besieda j paršla
poljanskega narečja in muorn rečt, de grie za sapa«, požlahtena je pa z zagolhniti – »zamašiti som čez Lobel od staroniem. Gemach, ke se
vidn naprietk napram prejšn izdaj. Polanci se«, gozati – »brez teka jesti«, guzati pa gag- na Niemškn že doug na nuca več. Niemšk učitl
mama tok anga bel kvalitetnih amaterskih zbierk niti – »crkniti«. Use besiede opisujej različne bo dons zaupeu: »Ruhe!« Kar preci besied je
besied in lohk sma ponosni na tu, Dušanu se pa situacije u garlu, zatu je hitar jasn, de j besieda tajkih, ke sa se u tujin deli ohranile ket u soj
lohk narliebši zahvalma tok, de grema h nemu onomatopoetskga izvora, se prau de j ratala z domovin. Gvišn ma še kešna omenil.
u gostilna Poni in slovar kupma. oponašajnam naraunih glasou. Poduobne besiede Na G ih je tuok, de nam tut naslejdn bart
Druga bukla nuos naslou »Življenje na najdema pousuod po Euruop, lohk skliepama, de nau dau gmaha.
Lučinskem skozi stoletja«, autor Tone Košir j osnoun korien star tuok ket euruopske šprahe Martin Oblak,
pa na dvieh stranieh opiše tut posiebnast al pa še stari. Če grema ma deli, dobema na [email protected]
9
V besedi in sliki
Katalog – vodič turistu po naši občini
Izšel je barvni katalog območja Gorenja vas - Poljane, ki na 20 straneh pred-
Katalog, ki ga je izdala
stavlja »raj pod Blegošem« v vsej njegovi naravni, kulturni, zgodovinski in Razvojna agencija
arhitekturni dediščini. Na kratko so predstavljeni tudi pomembni Poljanci, ki so Sora – oddelek turizem
v sodelovanju z občino
s svojim umetniškim delom ponesli ime občine po Sloveniji in tudi iz nje.
Gorenja vas - Poljane, je
Katalog je razdeljen v sklope. V poglavju preživljanja časa v naravi ter doživijo podeželje mogoče brezplačno dobiti
Slikovito območje so predstavljene vasi, ki v vseh naravnih danostih in domači ponudbi na RAS-u, na občini ter v
skrivajo bodisi naravno ali kulturno-zgodovin- hrane in pijače. Sledi opis skrivnostne Rupnikove turistično-informacijski točki
Poljane. Izvod kataloga
sko ali arhitekturno dediščino. Omenimo jih le linije, ki se v naši občini vije od Žirovskega vrha
so prejela vsa društva,
nekaj: Gorenja vas s Fotomuzejem Vlastja in z na jugu, mimo Gorenje vasi do Hlavčih Njiv in
gostinci oziroma ponudniki
Vodnjakom ljubezni v času murnčkov, Poljane Čabrač ter naprej do vrha Blegoša, kjer se na-
prenočišč v občini.
s Štefanovo hišo in dvorcem Visoko, Javorje z daljuje do Ratitovca. V katalogu so navedene tudi
Ažbetovo domačijo ... tradicionalne prireditve, razvrščene po mesecih, Tekstovni del kataloga v slovenskem in
Turisti, ki prvič obiščejo našo občino, se lahko seznam nastanitev in gostinske ponudbe, planin- angleškem jeziku bogatijo barvne fotografije
seznanijo tudi s številnimi možnostmi aktivnega ske koče ter smučišča. krajev, naravnih in kulturnih ter zgodovinskih
znamenotosti, ki so jih v svoj fotografski objektiv
Tratarski zvon z gosti predstavil svoj božični repertoar
ujeli Izidor Jesenko, Denis Bozovičar, Jana Jocif,
Valentin Mlakar in Vito Debeljak. Nekaj fo-
Tradicionalni božični koncert v izvedbi MePZ trobenti. S skupnimi močmi so pričarali čudovito
tografij sta iz svojega arhiva prispevali tudi RAS
Tratarski zvon je letos potekal v domu občine vzdušje vsem zbranim, prijateljem in ljubiteljem
Škofja Loka in občina Gorenja vas - Poljane.
Gorenja vas - Poljane. Pevkam in pevcem so se zborovskega petja in pihal.
Katalog bo s svojo tekstovno in predvsem
pridružile članice in člani Mestnega pihalnega Za Tratarce je letošnje leto praznično, saj
slikovno podobo privabil veliko pogledov
orkestra Škofja Loka. bodo obeležili 15-letnico delovanja, poleg tega
in prepričal turista, da Slovenije res ne sme
V prvem delu koncerta so svoj božični pa bodo gostili tudi Zvonariado, srečanje vseh
zapustiti, preden ne obišče naše občine ter
repertuar predstavili člani Tratarskega zvona, v pevskih zborov, ki v svojem imenu nosijo besedo
Poljanske doline, za katero je že Tavčar zapisal:
drugem pa gostje. Oba sta poleg skrbno izbranih zvon. Letos jih bomo torej slišali še nekajkrat,
»Vsak letni čas je tukaj po svoje lep ... in če je
in izvedenih pesmi in skladb postregla tudi z prvič že na letnem koncertu predvidoma v
v Poljanski dolini lepa pomlad, tedaj je malokje
odličnimi solisti, prvi z Markom Jenkom, drugi mesecu maju.
lepše.«
pa s Petrom Čadežem in z Jurijem Volčičem na L. R.
Lidija Razložnik
Moji prebliski
Kaznovanje in kazen Piše: Minka M. Likar
Ilustracija: Jerneja Kos
Vsak otrok že v detinstvu spozna kazen, ko se od starejših ljudi. Ni prav! Nihče nima doseči vse s pravo besedo,
začne zavedati samega sebe in razmišljati s svojo vpliva na grmenje, strah pa je morda zgledom. Odvisno od
glavo. Zato ne uboga vsega na prvo besedo niti na še bolj odrasle, posebno tiste, ki so kdaj značaja otroka. Kričanje
drugo, če mu nekaj ni všeč. Potem ga mamica prime občutili hudo naravno nesrečo zaradi udara in nenehno opozarjanje
za uho, da zaboli, in pravi: to je za kazen, ker nisi strele. Kot kazen smo poznali marsikatero le malo zaleže. Včasih
ubogal! Do minulega obdobja je bila telesna kazen prepoved. Nismo smeli k sosedu, kjer je je videti kakšno rdeče
del vzgoje. Mnogokrat tudi izraz nemoči odraslega gospodinja vsakič ponudila rezino kruha, uho. Pogosto je, vsaj
človeka, da bi s pravilnim psihološkim pristopom seveda boljšega, kot je bil doma. Ali pri malo večjih otrocih,
znal narediti red. prepovedan obisk pri prijateljici. Treba kaznovanje materialno.
Doma smo bili v razponu štirih let trije otroci. je bilo – za kazen – nanositi drva v »Ker nisi bil (ne boš)
Navihani, kot so vsi zdravi otroci. Vendar se ne spom- kuhinjo. Pa saj smo jih itak morali v šoli odličen, ne dobiš
nim, da bi nas kaj dosti strašili s šibo. Ta je sicer bila vedno nanositi! novega kolesa.« Še bolj
v dnevni sobi, na zelo opaznem mestu. Visela je na Tako so kaznovali nas. Kako aktualni so mobiteli. Z
kavlju pod stropom v dosegu odraslih rok. Za nas, v smo mi vzgajali? Ja, pred dobrimi njimi se otroci postavljajo
opomin, jo je prinesel sveti Miklavž. Vendar se spom- tridesetimi leti je še bilo vzgojno klečanje, pred sovrstniki, njihovi starši pa tekmujejo,
nim le enega primera, ko smo mamo tako razjezili, da včasih celo na polenu ali pesku. Za prekršek, da bi si čigav (edinec) ima bolj petične starše. Potem spet
je stekla za nami s šibo. Bila sem premalo prebrisana otrok zapomnil in bi nikoli več ne stekel izza vogala pride prepoved: »Ker nisi prišel pravočasno domov,
in namesto skozi vrata sem se zatekla na krušno peč, na glavno cesto. Za neubogljivost smo grozili: »Če boš jutri brez mobitela!« Ali: »Nisi naredil domače
kjer me je šiba dosegla po golih nogah. Potem sem ne boš ubogal-a, se boš moral-a iti učit!« naloge, zato ob enajstih zvečer ne boš smel gledati
ji v joku kazala rdeče maroge – smilila sem se sama Ker se za nam storjeno krivico ne moremo kriminalke!« Da besede mičejo, zgledi vlečejo, je
sebi in njej. Mama se mi je opravičila! maščevati, iščemo povračilo na višjem nivoju. Naš star pregovor. Malo pozabljen kot mnogi drugi,
Večkrat smo bili deležni vzgojne kazni, klečanja Bog od nas pričakuje le, da imamo vest. Vsakemu ki so postali zastareli. Kazni in kaznovanja pa so
na kolenih sredi sobe. Včasih vsi trije, včasih pos- odraslemu človeku je dana razsodnost, da ve, kaj je marsikdaj neuspešni. Najhuje so kaznovani starši,
ameznik, vzgojno je bilo to, da smo se sami odločili, prav in kaj protizakonito. Tako naj bi vzgajali svoje katerih odrasel otrok nima vesti in nima občutka za
kako dolgo bomo klečali. »Ko boš mislil, da si kazen otroke. Če bi se ravnali po svoji vesti, čemur se reče poštenost ali moralo.
odslužil, vstani in se pridi opravičit!« je bilo geslo. poštenost, bi si prihranili mnogo bolečin ob storjenih Kako bi izgledalo, če bi nekdo, ki opehari celoten
Sprva je bila trma prehuda, a ko je v kolena dovolj krivicah. Ne bi bilo treba dokazovati – in spodbijati kolektiv, ker onemogoči delavcem pošten zaslužek,
tiščalo, je opravičilo zlahka prišlo iz naših ust. Ne dokazov – storjenih prekrškov, zaradi katerih so pobere vso materialno vrednost, izigra državo in mu
spominjam se niti zaušnic niti lasanja. prepolni zapori, poboljševalnice. Ker je kazen, ki je ni treba za to odgovarjati, bil kaznovan tako, da bi
Še vedno včasih mimogrede slišim, kako mladi dokazana, treba odslužiti. moral sredi prazne tovarniške hale klečati na kolenih?
starši strašijo male neubogljive otročiče, kadar grmi: Kako današnji starši vzgajajo – kaznujejo Kako dolgo bi trajalo, da bi se opravičil? Predvsem
»Bog se krega!« To smo tudi včasih pogosto slišali svoje nadobudneže? Nekateri, bolj redki, znajo pa, da bi poravnal škodo?
10